Risanke – navadno prva digitalna vsebina s katero se srečajo predšolski otroci. So barvite in privlačne. Včasih se jih je gledalo pred dnevnikom – “eno risanko, umit, pa spat”. Danes so na voljo cel dan in lahko jih prevrtavamo naprej in nazaj. Z liki iz risank se otroci radi poistovetijo, jih oponašajo, njihove podobe nosijo na spodnjih hlačah, v njih se preoblačijo za pusta, jih oponašajo med igro ter jih na koncu dneva pričakajo na dnu krožnika, ko pojejo svoj obrok.
Iz risank se otroci nedvomno lahko kaj naučijo, spoznavajo vloge likov, njihove odnose, čustvovanja in širijo splošno razgledanost. Risanke pa v otrokove glave prepogosto prinašajo tudi neobvladljivo količino impulzov, ki povzročajo nepotrpežljivost, razdražljivost, dolgočasje in ubijajo kreativnost. Risanka je pogosto uporabljen enostaven pripomoček pri tem, da zamotimo otroka, kadar moramo nekaj nujno postoriti ali pa z njimi nadomestimo tolažilni objem, ko je otrok bolan. Vsekakor pa se o vsebini risank lahko z otrokom tudi kritično pogovarjamo ali pa zgolj pustimo da se nekontrolirano predvajajo tja v en dan.
Na koncu zapisa lahko preverite, katere so trenutno najbolj »in« risanke ter oceno otrokove starosti, za katero naj bi bile primerne.
Elektronski mediji, tj. televizija, video in računalniki, lahko otroku »ukradejo« veliko časa. Večina strokovnjakov priporoča naslednje časovne omejitve:
– otroci, mlajši od 2leti – nič ali zelo malo časa
– predšolski otroci: uro (programov, narejenih za njihovo starost) na dan je veliko
– otroci, starejši od 7let: ura in pol do dve uri dnevno je veliko.
Študije tudi kažejo, da imajo otroci po gledanju televizijskih oddaj hitrega tempa težave pri nalogah, ki zahtevajo več časa in koncentracije, na primer pri branju tiska ali igranju s sestavljankami. Dlje ko otroci gledajo televizijo, manj časa jim ostaja za igro, druženje in šport, ki so pomembni za otrokov razvoj in zdravje. Televizija zadržuje otrokovo pozornost, vendar ni nujno, da ga tudi napeljuje k »aktivnemu učenju«.
Pomembno je izpostaviti, da imajo otroci do 6 leta starosti težave pri razlikovanju med domišljijo in resničnostjo na televiziji. Ne sledijo zgodbi in se osredotočajo na vznemirljive izseke. Ne razumejo vzroka in posledic videnega prizora. Like v risankah pa lahko dojemajo kot resnične. Prav zaradi tega je ključnega pomena nadzorovano gledanje vsebin in pogovor o njih. Ozaveščanje, da je like in dogodke v risankah nekdo ustvaril in da niso resnični. Otroku lahko tudi predstavite kako risanke nastanejo.
Večino staršev skrbi, kakšne učinke ima gledanje nasilja na otroke. Učinki so pri otrocih različni, odvisni od njihove starosti, razvojne stopnje, same vsebine, skupine in konteksta gledanja televizije. Otroke vseh starosti bo vznemirilo gledanje nasilja do drugih otrok in živali ter nasilja doma. Otroci, ki so mlajši od 6 let, lahko iz risank dojamejo sporočilo, da nasilje deluje in zmaguje, četudi se ob tem smejijo, in celo v primeru, ko vedo povedati, da gre za domišljijski prizor. Vsrkali bodo sporočila nasilnih junakov o uspehu, ki ga prinaša nasilje. Čeprav obstajajo različni pogledi na to, koliko na televiziji prikazanega nasilja škodi otrokom, dokazi kažejo, da lahko ponavljajoče gledanje nasilja vpliva na naslednje načine:
– bolj verjetno je, da bodo otroci uporabili nasilna sredstva za reševanje problemov;
– zaskrbljeni so zaradi »slabega in strašljivega« sveta, v katerem živijo;
– manj so občutljivi na nasilje v resničnem življenju.
Izpostavljenost strašljivim vsebinam lahko na otroke vpliva precej močno in dolgotrajno. Kratkotrajni učinki so lahko kažejo kot strah ali jok, dolgotrajni pa kot problemi s spanjem, zavračanje otroka, da bi ostal sam, skrb, da bi ga kdo poškodoval ali ubil, in potreba po nenavadnih ritualih v času pred spanjem.Včasih se dolgoročno lahko pojavijo hudi strahovi, na primer pred določenimi živalmi, temo,…
Zato se potrudite, da se televizijski program, ki ga bo otrok gledal, končal čim prej pred časom za spanje in naj ne bo strašljiv, saj med gledanjem televizije in spanjem otroci potrebujejo čas, da si oddahnejo in da ogledanih vsebin ne nosijo s seboj v posteljo. Prav tako pa naj otrok risank ne gleda med obroki – ta čas naj bo raje namenjen pogovoru in vzpostavljanju pozitivnega odnosa do hrane.
Čeprav lahko televizijske, video in računalniške vsebine otrokom omogočijo številne razvedrilne izkušnje, ne smete pozabiti, kaj otroci potrebujejo v določeni starosti za zdrav razvoj. Potrebujejo čas za ustvarjanje močnih vezi z resničnimi osebami, veliko gibanja in čas za igro.
Nekaj ključnih usmeritev pri gledanju risank:
- Bodite izbirčni glede tega, kaj gledate otrok in vi.
- Televizijo glejte skupaj z otroki in se o vsebini pogovarjajte.
- Preprečite, da bi televizija nadomestila čas za skupne družinske dejavnosti in aktivno igro.
- Izberite oddaje in prižgite sprejemnik le takrat, ko ga dejansko gledate (naj televizija ne bo zvočna kulisa).
- Izogibajte se vsebinam, v katerih liki rešujejo konflikte z nasiljem.
- Izbirajte vsebine, ki so primeren jezikovni zgled.
- Jasno povejte, da liki iz risank lahko počnejo stvari, ki jih ljudje ne morejo, kritično analizirajte vloge likov.
- Izogibajte se programom, ki otroka lahko prestrašijo.
V času, ko nas iz vseh strani obkrožajo digitalni mediji je praktično neubežno, da se otrok slej ko prej ne bi srečal z njimi. Mediji nam posredujejo cel kup informacij, ki so nam dostopne praktično v sekundi. A kot pri vsaki stvari, te lahko na nas in otroke vplivajo pozitivno ali negativno.
Morda vam bomo s spodnjim krajšim izborom trenutno najbolj aktualnih risank in navedbo priporočene otrokove starosti malce v pomoč!
Tačke na patrulji – priporočljiva starost otroka +3 LETA
Pikapolona – priporočljiva starost otroka +7 LET
Zac nevihta– priporočljiva starost otroka +7 LET
Super krila – priporočljiva starost otroka +3 LETA
Moj mali poni – priporočljiva starost otroka +5 LET
Bacek Jon – priporočljiva starost otroka +5 LET
Govoreči tom – priporočljiva starost otroka +6 LET
Nodi – priporočljiva starost otroka +4 LETA
Vir: https://www.commonsensemedia.org/ – Na tej povezavi lahko za posamezno risanko preverite tudi pojavnost pozitivnih sporočil, izobraževalno vrednost, količino nasilja, primernost jezika,…
Na vsakem posamezniku – staršu je, kako zahteven in premišljen bo pri izbiri vsebin, ki jih bo pustil vstopiti male glavice svojih največjih zakladov. Vsekakor pa ne pozabite na aktivno preživljanje prostega časa, skupne pogovore in objeme z nasmehom na obrazu.
– ŠD Olimp –
Pri pisanju objave smo si pomagali s Priporočili za varno uporabo avdiovizualnih medijskih vsebin, ki jih lahko najdete na tej povezavi: Priporočila za varno uporabo avdiovizualnih medijskih vsebin